Kdaj lahko mladiček zapusti leglo in zakaj je čakanje do 12. tedna ključno za njegov razvoj
- Mihaela Kocbek
- 4. Aug.
- 5 Min. Lesezeit
Zgodnje oddaje mladičev: napaka, ki jo mnogi še vedno delajo
Odgovorno vzrejanje ni hitenje – je razumevanje pasjih potreb.
Zakaj pri nas mladička ne dobite pred 12. tednom
Kot vzrediteljica Zahodnovišavskega belega terierja - Westija pogosto naletim na vprašanje: »Kdaj lahko pridemo po mladička?« Moje iskreno pravilo je preprosto – ne pred dopolnjenim 12. tednom.
In to ne zato, ker bi si želela mladičkov še malo dlje zase (čeprav jih imam seveda rada), temveč ker vem, kaj potrebujejo, da postanejo stabilni, uravnoteženi in samozavestni psi.
Verjamem in zagovarjam tezo, da ima vsak mladiček pravico do mirnega, varnega in psihološko zdravega začetka. In tak začetek se ne more zgoditi, če ga prehitro odtrgamo iz legla.
Veliko bodočih lastnikov se sprašuje, kdaj lahko mladiček zapusti leglo. Čeprav je zakonsko dovoljena oddaja po dopolnjenem 8. tednu (jaz se res sprašujem kdo je ta zakon sprejel), izkušeni in odgovorni vzreditelji vedo, da mladiček v tem obdobju še ni čustveno, socialno in vedenjsko pripravljen na tako veliko spremembo. Prve tedne svojega življenja potrebuje mamo, bratce in sestrice ter stabilno okolje, kjer se uči komunikacije, pravilnega vedenja in samozavesti. Šele po 12. tednu starosti je večina mladičev dovolj razvita, da lahko varno in samozavestno začne novo življenje pri svoji družini.

Vedno bolj me žalosti, da nekateri še vedno ponujajo mladičke pri osmih, devetih ali desetih tednih starosti. Za mene je to nesprejemljivo. V tem obdobju so kužki enostavno še premajhni – čustveno, socialno in vedenjsko. Zato pri meni ni vprašanja – mladički odidejo od doma po dopolnjenem 12. tednu. Ne prej. Ker vse, kar se zgodi do takrat, je temelj za celo življenje.
Naj pojasnim, zakaj.
Obdobje nenadnega strahu (fear period)
Okrog osmega tedna starosti (lahko teden prej ali kasneje) mladički vstopijo v t. i. fear period – obdobje nenadnega strahu. Gre za izjemno občutljivo razvojno fazo, v kateri lahko ena sama negativna izkušnjapovzroči trajno vedenjsko posledico. Temu pravimo »one-time learning effect«– enkraten negativni dogodek se globoko zapiše in se ga pes morda nikoli več ne znebi.
Če mladiček v tem času zamenja okolje, izgubi svoje bratce in sestrice, mamo in varno rutino, to lahko pomeni stres, ki ga njegov organizem in psiha še ne znata ustrezno predelati. Zato je to najmanj primeren čas za drastično spremembo, kot je selitev v novo okolje.
Kaj vse se mladiček še uči v leglu
Do 12. tedna se v leglu dogajajo ključne stvari:
• Uči se pasje komunikacije – bere in razume telesno govorico.
• Vadi motoriko – skače, pleza, pada in se spet pobere.
• Uči se socialne inhibicije ugriza – ali z drugimi besedami: “Koliko lahko ugriznem, da igro še ohranim?”
• Povezuje se z ljudmi na pozitiven način, ker ni prestrašen, ampak že zaupa svoji okolici.
• Uči se samozavestnega raziskovanja sveta – a iz varnega zavetja doma.

Kaj pravijo študije
Sodobne strokovne smernice jasno priporočajo, da mladiček ostane v leglu vsaj do 10.–12. tedna, če so razmere dobre. Vse več raziskav potrjuje, da zgodnja oddaja – predvsem pri 8. tednu – lahko vodi v:
• slabšo socializacijo,
• večje tveganje za strahove
• težje prilagajanje novemu okolju,
• povečano hiperaktivnost in vedenjsko nestabilnost.
Raziskave kažejo, da mladički, ki ostanejo v leglu do (vsaj) 12. tedna:
• kažejo manj agresije,
• imajo večjo željo po druženju z ljudmi,
• lažje prenašajo stres,
• so manj hiperaktivni in bolj osredotočeni.
In iskreno – ni točno to tisto, kar si vsak lastnik želi?
Koristi daljšega bivanja v leglu
Mladički, ki ostanejo dlje, prejmejo:
• Bolj učinkovito učenje socialnih veščin in telesne komunikacije,
• Izboljšan razvoj motorike in socialne igre,
• Boljše razumevanje toleranc in nežnega igranja,
• Večjo sposobnost obvladovanja stresa in manj agresivnih odzivov v odraslosti .
Precejšnja raziskava ugotavlja tudi povezavo: kasnejša oddaja mladička povezuje s manj agresije, večjo družabnostjo, višjo odpornostjo na stres in manj hiperaktivnosti .

Zgodba, ki me je razžalostila
Imela sem znanko, ki je vzela mladička pri vzrediteljici, ki je že imela načrtovan poletni dopust, zato je mladiče začela oddajati pri devetem tednu. Prehitro. Preveč na silo. Vem, da ni želela nič slabega – želela je samo pravočasno na dopust. A žival ni stvar, ki jo lahko predaš prej, ker si zaseden.
Za mene je to nesprejemljivo. Mladiček ni pripravljena enota – je bitje v razvoju, ki potrebuje čas, podporo in varen prehod v novo okolje.
Zavedam se, da mnogi vzreditelji iščejo bližnjice in mladičke oddajo čim prej. Iskreno – lahko si predstavljam, zakaj. Delo z leglom ni le veselje, temveč tudi ogromen zalogaj. Mladički pri vzreditelju niso samo strošek – so celodnevna skrb, nenehno prilagajanje, opazovanje, čiščenje, socializacija, uvajanje pravil, prehrane in navad.
Sama dobro vem, koliko časa, energije in čustev vsak dan znova vlagamo v leglo – in verjamem, da si marsikateri vzreditelj tega preprosto ne more ali noče privoščiti.
Ker vzreja ni posel v številkah – je odgovornost do živega bitja.
Odgovorni vzreditelji oddajajo mladička po 12. tednu
Zato, če iščete mladička – vprašajte vzreditelja, kdaj jih oddaja. Če je odgovor 8., 9. ali 10. teden – se vprašajte, zakaj takšna naglica? In ali je dobrobit mladiča res na prvem mestu?
Kaj lahko pričakujete pri odgovornem vzreditelju?
• Oddaja mladička po 12. tednu, če so razmere v leglu dobre.
• Dobro strukturirano obdobje socializacije z mamo, leglom, nežno eksposicijo na okolje in spremljanje fear period‑a.
• Skrb za psihično in telesno dobrobit mladička pred oddajo.
Moj odgovor je tako jasen:
Po 12. tednu. Ker tako narekujejo narava, znanost in srce.
Vzreja v Luxurywest – s srcem in z glavo
Vzreja v Luxurywest, ni množična, ni instantna in ni impulzivna. Je premišljen proces, ki se začne z odgovorno izbiro staršev, nadaljuje z zavestno socializacijo legla in se zaključi z ljubečim, a dobro nadzorovanim odhodom mladička v nov dom.

Vsak naš mladiček raste ob meni, ob moji družini, ob svojih sestricah in bratcih, v okolju, kjer ga ne obkrožajo samo igrače in hrana – temveč ritem, dotik, rutina, stik, čustvena varnost. In ravno zato si srčno želim, da njihove nove družine razumejo, kaj vse smo vanje vložili.
Da razumejo, kako jih vzgajamo.
Da razumejo, zakaj jih ne oddajamo pri devetih tednih.
Da razumejo, da grejo dobro pripravljeni od doma, ker so imeli čas, ki so ga potrebovali.
Vsak mladiček, ki odide iz naše hiše, nosi s seboj del mojega srca. Zato ne iščem samo kupcev. Iščem ljudi, ki bodo v njih videli tisto, kar vidim jaz – potencial, značaj, in bitje, ki si zasluži več kot samo streho.
Zato pri nas – vedno in brez izjeme – odhod šele po 12. tednu.
Ker pri vzreji ne gre le za rodovnik.
Gre za odnos, za spoštovanje, za način življenja. In predvsem za ljubezen!
In to se začuti že ob prvem stisku roke.
Vaša Mihaela - iz 💛 Luxurywest družinice – kjer se srce sreča z belo dlako.
Foto: Urša horvat Kous










Kommentare